Princip delovanja senzorja !

Za razumevanje detekcije plina v plinskih kotlovnicah bom razlozil fizikalni princip kataliticnega senzorja. Naj razlozim razliko med javljalnikom plina in senzorjem plina. Senzor plina je element v javljalniku plina. Senzor je kemoelektricni element, ki pretvarja koncentracijo plina v proporcionalni elektricni signal. Javljalnik plina je elektronska nadgradnja senzorja. Javljalnik plina dovaja senzorju potrebno energijo, izhodni signal senzorja koregira glede na zunajo temperaturo in pri doloceni koncentraciji plina pretvori v signal alarma.

Oksidacija organskih plinov je mozna samo od neke minimalne zmesi kisika in plina navzgor, kar se imenuje spodnja eksplozijska meja. To je res, kadar niso prisotni katalizatorji. V kolikor je prisoten katalizator, pride do oksidacije organskih plinov pri poljubno majhni koncentraciji plina. Katalizatorji so segrete kovine iz druzine platine; to so platina, paladij, rutenij, iridij. Senzor za merjenje koncentracije plina sestoji iz segrete katalizatorske zice in elementa, ki meri temperaturo v blizini te zice ( NTC upor ). V cistem zraku je temperatura senzorja odvisna zgolj od intenzivnosti gretja katalizatorja in zunanje temperature. V kolikor je prisoten organski plin, ta ob katalizatorju zgoreva in povisana temperatura je sorazmerna koncentraciji plina. Temperaturo merimo s temperurno spremenljivim uporom, tako da se povisana temperatura odraza kot nizja upornost merilnega upora. Razlicni katalizatorji in razlicna temperatura senzorja imajo vpliv na obcutljivost za razlicne pline. En tip senzorja tako bolj reagira na metan, drugi na propan, itd. Ob tem znanju o senzorjih za meritev koncentracije plina na kataliticnem principu, nam je razumljivo obnasanje senzorja pri motecih vplivih. Senzor za merjenje metana je obcutljiv na vse vrste organskih plinov in par. Res je, da je izrazito obcutljiv na metan, reagira pa tudi na propan/ butan, bencinske in alkoholne pare in razna organska topila. Dobra stran tega pojava je, da lahko izvedemo preizkus javljalnika za metan tudi s propanom. Slaba stran so lazni alarmi povzrocenimi z bencinskimi parami ali izparinami sveze barvanih cevi v kotlovnici. Povisana temperatura v plinski kotlovnici vpliva na senzor enako kot prisotnost plina - oba vpliva spremenita upornost merilnega upora. Vsled tega pojava mora biti v javljalniku vezje za kompenzacijo vpliva zunanje temperature. Javljalnik brez kvalitetne kompenzacije je tehnicno neustrezen in se sploh ne bi smel vgrajevati. To je slabost pri vecini javljalnikov plina, ki jih trzi konkurenca. ODIS-ovi javljalniki plina imajo kompenzacijo v temperaturnem obsegu od -25 do +60 st.C. Jamcimo za temperaturno podrocje -10 do +40 st. C. Pretirano visoke temperature ( nad 60 st. C ) povzrocajo lazne alarme in skrajsajo zivljensko dobo javljalnika - dobesedno ga sezgejo. Katalizatorju v senzorju moramo zagotoviti gretje. To izvedemo kar s tokom, ki tece skozi katalizator. Poraba je priblizno 1,5W; to je za baterijsko napajanje veliko. Je najvecji porabnik v alarmnem sistemu za detekcijo plina. Gretje senzorja mora biti stabilizirano in neodvisno od napajalne napetosti, v nasprotnem primeru se to odraza v netocnosti delovanja sistema. Nekateri vplivi celo unicijo senzor. Sladkorni prah v zraku se useda na katalizator in ga prevlece s plastjo katrana. Tak senzor je neobcutljiv na plin. Brizg z WD40 aerosolom blokira senzor najmanj za en mesec. Dobra stran platinskih kovin je, da ne oksidirajo, zato grelec iz platinaste zice prenese nekajkaratno preobremenitev z grelnim tokom brez unicujocih posledic. Katalizator se lahko vsled preobremenitve stopi, zgori pa ne, zato redko odpove gretje senzorja. Skratka, popolen izpad senzorja je malo verjeten.

Obstojajo tudi drugi fizikalni principi detekcije plina. Kataliticen senzor je optimum med kvaliteto, zanesljivostjo, obcutljivostjo in ceno za potrebe plinskih kotlovnic. Po celem svetu se za detekcijo organskega plina izven laboratorija uporablja naveden kataliticni princip.


Last Update: Feb. 1. 2002                          Copyright ©2002 ODIS.SI 

anblue.gif (10916 bytes)