DETEKCIJA PLINA V INDUSTRIJI

Detekcija plina v industriji je širok pojem. Skupna težava vsem takim primerom je v tem, da ta problematika ni zajeta z zakonodajo. Skratka, vgradnja detekcije plina je prepuščena pretežno vesti vodstvenega kadra podjetij. Od trenutka vgradnje dalje pa je zadeva še kako zakonsko definirana v smislu vzdrževanja varnostne opreme.

Kemijski laboratoriji so v smislu detekcije plina slični kot kuhinje in si preberite problematiko kuhinj.

Pogosto se vgrajuje detekcija plina v bližini peci. To so peči za peko kruha ali za žganje in žarenje. Pogosto so to tunelske peči. V bistvu je problematika identična kot pri plinskih kotlovnicah. Običajno pri novih napravah ni problemov, problemi se pričnejajo po kakšnem letu delovanja in nevestnega vzdrževanja. Osnovni problem je nečistoca. Organski prah ali olje se žge na vročih površinah peči in prožijo alarm. Ta problem se reši izključno z vzdrževanjem primerne čistoce.

Največji problem v varovnju pred eksplozijo so večje količine prahu pomešanega z zrakom. Zelo eksploziven je aluminijast prah v zraku ali suha moka v zraku. Problematika aluminijastega prahu v zraku je znana in se večinoma rešuje tako, da se prah moči in tako prepreči mešanje z zrakom. Manj je poznana problematika moke. Moka v zraku je eksplozijska zmes. Samo lani je v ZDA eksplodiralo 16 silosov. Leta 1990 je eksplodiralo 44 silosov in vsi zaradi moke pomešane z zrakom (kisikom). Pri tem je tehnično varovanje silosov v ZDA najboljše na svetu. Moka v zraku ima veliko površino vseh posameznih delcev. V tesnem stiku sta gorljiva moka in kisik. Močnejsa iskra ali plamen zadostuje za vžig moke. Gorenje je tako burno, tako nenadno, da je pravzaprav eksplozija. Za vsako mešanico gorljivega plina, pare ali prahu obstoja spodnja meja koncentracije gorljive snovi v zraku, da sploh pride do vžiga = eksplozije. Ta meja je za metan (= zemeljski plin) 5 % metana v zraku, za moko pa je spodnja eksplozijska meja 30g moke na 1kg zraka ali drugace povedano 30g moke na en kubicni meter zraka. To v praksi pomeni sledece:
Če je na tleh prostora, s 3 metre visokim stropom, plast moke v višini 3 mm, in to moko razpihamo v prostor, dobimo eksplozijsko zmes. Najslabsa možna kombinacija sta plin in moka v zraku. V kolikor pride do eksplozije plina v prostoru, v katerem je na zgornjih površinah tal, omar, strojev ali podobnih predmetov moka, potem eksplozija plina vzdigne moko v zrak, jo intenzivno pomeša in vžge. To so sploh najhujše možne eksplozije. V kolikor gre v takem primeru za mlin, pekarno ali podoben objekt ni verjetno, da bi eksplozijo sploh kdo preživel. Pri tem gre še za eno zahrbtno nevarnost: pri puščanju plina je prvi varnostni poseg intenzivno zračenje. V kolikor je v tem istem prostoru gorljiv prah, ga ventilacija dvigne in pomeša z zrakom in se stvari še poslabsajo. V prostorih, kjer je nevaren prah, kot so aluminijev prah, premogov prah, moka ali podobno, mora biti ventilacija prižgana ves čas. Vklop ventilacije je v takih primerih najbolj rizičen trenutek.

Dejansko je v praksi marsikje porazno. Na vrhu peči za peko kruha je 1cm in vec posedlega prahu moke, filtri v ventilaciji so zamašeni od moke itd. Na žalost se večina vzdrževalcev ne zaveda nevarnosti.

Podoben primer je kapljajoče olje pri strojih. V kolikor kapljajoče olje pride v curek toplega zraka (zraka, ki hladi na primer stroj), potem dobimo oblak oljne megle. Situacija je izredno nevarna. Za vžig oljne megle je potreben zgolj stik s predmetom segretim na temperaturo cca. 2000C (= princip Diesel motorja!) še nevarnejsa je mešanica oljnih delcev s plinom. V takih situacijah je detekcija plina zelo priporočljiva, zavedati pa se moramo, da bo kataliticen senzor prožila ze oljna megla, tudi brez prisotnosti plina. Kot pogosto v industriji: predpogoj za delovanje detekcije plina je vestno vzdrževanje strojev.