Koliko javljalnikov
in kje?
Pogosto vprasanje z vseh strani: koliko
javljalnikov plina potrebujemo za zadostno varovanje? Interesi
so si nasprotujoci. Proizvajalec oziroma dobavitelj opreme ima
interes prodati cim vec, hkrati pa ima interes zagotoviti cim
vecjo zanesljivost delovanja - od tod njegovo stalisce cim vec
javljalnikov. Iz povedanega sledi, da naj bi bil to tudi interes
avtorja tega sestavka! Interes projektanta je zagotoviti cim vecjo
varnost, zato interes po cim vecjem stevilu javljalnikov. Na sreco
sta oba interesa odlocujoca in v prid povecani varnosti. Na zalost
najveckrat prevlada interes izvajalca del v plinski kotlovnici.
To je se kar ustaljena praksa in poklicna deformacija izvajalcev,
da zmanjsajo kolicino vgrajene opreme na minimum. Vecinoma jim
to odlicno uspeva v skodo narocnika izvedbenih del plinske kotlovnice.
Stari macki so tako prebrisani, da predelajo projekt se v casu
pridobivanja posla in gredo na minimum s ciljem pridobitve razpisa.
Skratka, vecja verjetnost je, da si pridobi posel izvajalec, ki
vkalkulira kaznivo ogrozanje varnosti in takim na zalost to tudi
uspeva. Vecinoma so projekti v poglavju detekcije plina pomanjkljivi,
kar gre na roko iznajdljivim izvajalcem. Bistven postopek, ki
bi moral ustaviti to nizkotno ravnanje naj bi bila pridobitev
Potrdila o brezhibnem delovanju. Po zakonu ( Uradni list RS 22/95
)naj bi se tak pregled zacel s pregledom, ali vgrajena detekcija
plina ustreza projektu po kvaliteti in kolicini. Na tem mestu
naj bi se te goljufije ustavile, pa se vecinoma ne. Prepogosto
prevlada interes preglednika pooblascene institucije za izdajo
Potrdila o brezibnem delovanju, da raje izda Potrdilo kot ne.
V primeru, da preglednik izda Potrdilo o brezhibnem delovanju
za detekcijo plina pri kateri je vgrajeno manjse stevilo javljalnikov
plina od predvidenega stevila v projektu ali da projekta ali tehnicne
dokumentacije sploh ni ali je ta nepopolna ( ni stevila javljalnikov,
ni tlorisa, ni navodil ukrepanja v primeru alarma, oprema nima
zakonsko zatevanih in veljavnih slovenskih ceritifikatov ) naredi
preglednik tezko kaznivo dejanje ogrozanja varnosti. Skratka v
takem primeru preglednik preseze svoja pooblastila in v temeljih
izpodkopava pravni red.
Po gornjih tezkih mislih realno ocenimo koliko javljalnikov potrebujemo
za ustrezno resitev detekcije plina v posamezni plinski kotlovnici.
O stevilu javljalnikov odlocata dva kriterija: zanesljivost javljalnika
in difuzija plina, to je pojav, ko se plini sirijo s podrocja
visje koncentracije v prostor manjse koncentracije. Tovrstno sirjenje
ne ustavijo niti porozne stene, se manj pa ovirajo stavbni nosilci
in drugi predmeti. Zanimivo je, da se plini sirijo z veliko hitrostjo,
najmanj 1m/sec do 4m/sec; odvisno od vrste plina in temperature.
Dokaz iz vsakodnevnega zivljenja: prdec zavohamo takoj. Difuzija
povzroci v velikih prostorih hitro redcenje plina, kar s kvadratom
razdalje. Obratno v relativno majhnih prostorih se na isti visini
izenaci koncentracija v nekaj sekundah. Velikost kotlovnice bistveno
vpliva na potrebno stevilo javljalnikov. V osnovi ni mozno postaviti
formulo, koliko javljalnikov na kvadratni meter. Pri vecjih in
velikih kotlovnicah se moramo priblizati potencialno nevarnim
mestom, to pa so plinske proge in merilniki pretoka plina. Merilo,
kaj je velika in mala kotlovnica je preprosto: vec kot en kotel
lahko smatramo za veliko kotlovnico. S povecevanjem kotlovnice
potreba po stevilu javljalnikov narasca sorazmerno volumnu in
ne povrsini kotlovnice. V velikih kotlovnicah lahko pride v blizini
mesta puscanja do eksplozijske zmesi in se moramo z javljalniki
priblizati takim mestom. Drug faktor je zanesljivost javljalnika.
Na zalost je javljalnik plina relativno nezanesljiv elektrokemicni
pretvornik. Po dolgoletnih izkusnjah in opravljenih meritvah na
vec tisoc javljalnikih, lahko postavim trditev, da je 5% verjetnost
izpada javljalnika na eno leto v standardnih razmerah delovanja
( nizka prasnost, normalna temperatura in nizka vlaga). Za primerjavo
naj navedem, da je zanesljivost delovanja plinskega javljalnika
slabsa od zanesljivosti delovanja 100W sobne zarnice. Skratka
zahteven varnostni sistem gradimo na relativno nezanesljivem javljalniku.
V tej navedbi ne gre za popolno odpoved javljalnika, temvec za
pojav, da se obcutljivost javljalnika s casom zelo spreminja,
toda nedefinirano. Pri nekaterih javljalnikih s casom narasca
obcutljivost, vecinoma pa se s casom niza. Pri 5% javljalnikih
se letno spremeni obcutljivost preko 30%, kar je vec kot dopustno.
Uporabljamo po kvaliteti vrhunske senzorje in v tem primeru nezanesljivost
ni posledica slabe kvalitete senzorja, temvec fizikalnega principa
delovanja senzorja. Kako ukrepati, da se to izboljsa? Za zadostno
resitev tega problema je vec pristopov. ODIS d.o.o. pred kalibracijo
vsak javljalnik star najmanj 200 ur in tako premosti obdobje najvecjih
sprememb v obnasanju javljalnika. Ta postopek mocno poveca kvaliteto,
toda ni zadosten. Nujno je vgraditi na vsakem varovanem mestu
najmanj dva javljalnika, s cimer se poveca zanesljivost sistema
za detekcijo plina na zadovoljivo raven. Pojasnilo: kot receno
je verjetnost izpada enega javljalnika v enem letu 5%. Pri montazi
dveh javljalnikov v prostoru, namescenih tako, da pretezno prekrivata
varovanje enega prostora, je majhna verjetnost, da bosta odpovedala
oba javljalnika v istem letu. Verjetnost je matematicno dolocljiva
in je 0,25%. ( 0,05 x 0,05 = 0,0025) Rezultat verjetnostnega racuna
je zanimiv - zanesljivost celotnega sistema se z vgradnjo dveh
javljalnikov v primerjavi z enim javljalnikom poveca za 20X (=2000%
). Cena vgrajene opreme se poveca samo za 15%. Lokacija javljalnikov
naj bo zato taka, da sicer pokrivata vecjo povrsino kot en sam
javljalnik, hkrati pa podpirata en drugega v primeru izpada enega.
To pri velikih kotlovnicah pomeni vgradnjo po dva javljalnika
nad vsako plinsko progo. Od te zahteve odstopamo v primeru, da
sta dve plinski progi fizicno zelo blizu ali celo ena nad drugo.
Pri dobri razporeditvi lahko pri nekaterih plinskih kotlovnicah
prihranimo na stevilu javljalnikov, toda od izhodiscne zahteve
ne smemo odstopiti.
Navedena razporeditev javljalnikov velja v primeru plinske kotlovnice
na zemeljski plin, kar je najpogosteje. Pri kotlovnicah na TNP
velja obratno. Javljalniki se montirajo pod kriticnimi mesti,
kaksnih 30cm od tal.
Tezko je navesti splosno veljavno pravilo, kje naj se nahajajo
javljalniki v plinski kotlovnici, lahko pa navdem nekaj osnovnih
pravil. Javljalnik plina se ne sme nikdar nahajati nad dimniskimi
cevmi in po moznosti ne nad gorilci. Javljalniki TNP se ne smejo
nahajati pod vodovodno instalacijo ali blizu stedilnikov. Pri
velikih kotlovnicah z visokimi stropi ( nad cca.: 5 m ) ni smiselno
vgrajevati detekcijo plina pod stropom, temvec nad plinskimi progami
na razdalji do 2 metra nad plinsko progo. Eventuelno puscanje
plina se z visino tako redci, da v plinski kotlovnici z visokim
stropom javljalniki plina pod stropom plina sploh ne bi zavohali.
Plinske kotlovnice imajo dosledno izvedeno odzracevanje pod stropom
in tam javljalniki plina nimajo kaj iskati. Povrhu vsega ni mocno
kvalitetno vzdrzevanje vsled visine. V kolikor se odlocimo za
nadzor uhajanja plina na vecji visini, potem naj bo ta nad zadnjim
elektricnim porabnikom. To velja predvsem za plinske kotlovnice
z visino stropa nad 5m. Pri plinskih kotlovnicah na zemeljski
plin s stropi do cca.: 5 m se javljalniki montirajo na strop.
Kriticen element plinske instalacije je merilec pretoka plina
ali plinski stevec. Stevec se pogosto nahaja oddaljen od plinskih
prog ali v sosednjem prostoru in je pri njem smiselno vgraditi
javljalnik plina. Po nasih izkusnjah je bil stevec najpogostejsi
razlog za uhajanje plina.
Problematicni so nekateri prostori. Problem je na primer pretirana
prasnost, se posebej, ce je prah organskega izvora kot sta sladkor
in moka. Velik problem predstavlja previsoka temperatura pod stropom.
V ustrezno zraceni plinski kotlovnici temperatura pod stropom
ne preseze 40st. C, kar ne krajsa zivljenske dobe javljalnika.
Visja temperatura mocno krajsa zivljensko dobo javljalnika in
vodi v lazne alarme. V takih primerih je potrebno preveriti ventilacijo.
Last Update: Feb.
1. 2002
Copyright ©2002
ODIS.SI
