Lokacija detektorjev CO v garazah:

Pogosto se zastavi vprašanje namestitve javljalnikov za detekcijo CO. Kot zgoraj omenjeno, človek porabi največ zraka v gibanju. Višina pri kateri vdihava je 1.6 m. Topli CO pri avtomobilskem izpuhu je lažji od okokliškega zraka, zato se dviguje. Na ta način pride tudi do fizične odvojitve CO od težjih komponent v avtomobilskem izpuhu. Iz tega sledi, da je višina okoli 1.6 m ugodna za montažo javljalnikov. Javljalnik mora biti dodatno mehansko zaščiten pred fizičnimi poškodbami.

Pogosto se postavi vprašanje gostote namestitive javljalnikov plina v garažah. Veliko število javljalnikov na m² je drago, premajhna gostota pa lahko vodi do situacije, ko vkljub namestitvi javljalnikov CO lahko pride do zastrupitve.

Kot rečeno je CO priblizno iste specifične teže kot zrak, vsled česar na plin ne deluje sila vzgona. Na molekule CO pa deluje sila difuzije, vsled katere se plin hitro širi iz področja visoke koncentracije na področje nizke koncentracije. Ta pojav je pri plinih tako izrazit, da se CO širi s hitrostjo do 1 m/s. Ker se CO širi na vse smeri enako hitro, pride v smeri širjenja do rapidnega manjšanja koncentracije. Koncentracija pada z drugo potenco od razdalje izvora.

V kolikor pride do kratkotrajnega delovanja izvora plina, se CO kmalu po tem razširi v okoliški prostor in tako razredči. Povsem drugacna situacija je pri trajno delujočem izvoru plina v velikem prostoru. Plin se odvaja v okoliški prostor, toda v neposredni bližini izvora je trajna nevarna koncentracija CO. Še posebej v velikih garažah tak izvor ne poveča koncentracijo v celotnem volumnu na alarmni nivo. V tem primeru se postavi vprašanje, kolikšna je tista največja razdalja od izvora, da bo ta se aktiviral zračenje v garaži.

Predpostavljamo:
- nivo aktiviranja zračenja na mestu javljalnika je 50 ppm CO
- smrtno nevarni nivo je 3000 ppm (mirujoča oseba, 30 minut)
- od izvora monoksida je oseba oddaljena 2 metra
Pod temi pogoji dobimo razdaljo med senzorjem in izvorom:

y= (3000/100)¹/² x 2m = 15m

Javljalniki so razvrščceni v mreži, pri čemer je razdalja po diagonali med dvema detektorjema po gornjem izračunu 30 m. Od tod izhaja naša trditev, da en javljalnik pokriva površino 700 m².

V kolikor se javljalniki nahajajo na steni garaže, potem pokrivajo pol manjšo površino.

---

KOMENTAR K GORNJI TEORIJI:

Trditev konkurence, da so njihovi javljalniki tako kvalitetni, da lahko pokrivajo večjo površino kot naš, nima nobene osnove. Bistveno boljši bi bil javljalnik, ki ne bi meril koncentracije le v eni točki, temveč po vsej globini prostora, toda takega še niso izumili. Lahko je razlika pri javljalnikih v zanesljivosti delovanja, ceni, izgledu, toda javljalnik se aktivira pri določeni koncentraciji in v pokrivanju površine ni razlike. V praksi je situacija še slabša kot je v gornji teoriji. S časom se občutljivost senzorjev zmanjčuje. Povsem verjetno je, da kakšen javljalnik povsem odpove. Posebno pomembno je ustrezno vzdrževanje. Zavedati se moramo dejstva, da se osebje zanese na delovanje sistema za detekcijo CO in je vsled tega manj previdno, kot bi bilo sicer. Gornja predpostavka, da je oseba v dosegu nevarnega izvora CO ni samo možna, temveč tudi verjetna. Primer: utrujen voznik namerava malo zaspati v hladu garaže, nekdo pa v neposredni bližini pusti teči motor… Kako se bo projektant zagovarjal na sodišču v primeru smrtne nesreče, če se izkaže, da je bila gostota javljalnikov projektirana napačno?! (Imate izdelano in v praksi preizkušeno bolj prepričljivo varianto??)

Obvezno se morajo javljalniki in pripadajoča instalacija nahajati izven parkirnih boksov, ker je v nasprotnem primeru otežkočeno vzdrževanje. Od alarmne centrale do vratarja ali hišnika mora biti speljan signal za takojšnje javljanje motnje v primeru kraje javljalnika.