Rezervno napajanje
!
Rezervno napajanje pomeni, da naprava
deluje neprekinjeno ob izpadu omrezne napetosti. Alarmna centrala
polni akumulatorje in ti so stalno v stanju pripravljenosti. Centrala
javlja iztrosenost akumulatorjev, kadar sistem deluje na akumulatorje
in se ti izpraznejo. Rezervno napajanje je zahtevano z UREDBO
O VAROVANJU S TEHNICNIMI SREDSTVI Uradni list SRS st.23/1975.
clen 5 zahteva rezervno napajanje 48 ur.
Pomemben element alarmnega sistema za detekcijo plina so zato
akumulatorji. Ti zagotavljajo rezervno napajanje. V praksi se
od zahteve po 48 urnem rezervnem napajanju odstopa v primerih,
ko je alarmna naprava priklopljena na napetost s trajnim napajanjem,
na primer preko generatorja. Tudi v tem primeru se povsem ne odstopa
od rezervnega napajanja, temvec se zadovolji z rezervnim napajanjem
nekaj ur, kar naj bi bila nekajkratna doba, potrebna za zagon
generatorja. Pri kataliticnih senzorjih ima rezervno napajanje
se posebno tezo. Ohlajen kataliticni senzor vpija organske pline
v porozno povrsino, to pa ima za posledico, da se vspostavi nazivno
stanje po nekako desetkratni dobi izpada gretja senzorja. V ekstremnih
primerih potrebuje ohlajen senzor do 10 dni do ponovne stabilizacije
( iz tehnicnih podatkov proizvajalca senzorjev). Pri detekciji
plina se moramo zavedati, da lahko plin uhaja tudi, ko ni omrezne
napetosti, najkriticnejsi trenutek pa je ob ponovnem vklopu omrezne
napetosti. Logika, da rezervno napajanje ni potrebno pri tistih
detekcijah plina, kjer detektor plina krmili ventil za plin iz
navedenega ne drzi. Ventil za plin se res avtomatsko zapre ob
izpadu omrezne napetosti, kjer ni rezervnega napajanja, toda ob
ponovnem zagonu detekcije plina imamo dolgo casa nestabilno delovanje
detektorjev in tako ni zagotovljena zadostna varnost.
V alarmne centrale ODIS d.o.o. Ljubljana vgrajujemo plinotesno
zaprte svincene akumulatorje. Taki akumulatorji imajo poleg relativno
nizke cene nekaj odlicnih lastnosti za potrebe tovrstnih naprav.
Najpomembneje je to, da ti akumulatorji nimajo spominskega efekta.
Skratka, lahko jih poljubno krat delno izpraznimo in ponovno dopolnimo,
ne da bi se zmanjsala kapaciteta. V centrali so akumulatorji vezani
paralelno preko locilnih diod, imajo lastno varovalko za primer
priklopa z napacno polariteto in so vezani paralelno k vezju centrale,
da se vklopijo brez zakasnitve, kadar izpade omrezno napajanje.
Pri uporabi svincenih akumulatorjev v vezju, ki naj zagotavlja
rezervno napajanje, pride do sledecega manj znanega fizikalnega
pojava: Akumulatorji za potrebe elektronskih naprav imajo definirano
kapaciteto ob 12 urnem praznenju. V praksi je tako dolga doba
praznjenja redka in ga pogosto izpraznimo v nekaj urah. Akumulator
ima zato pri trournem praznenju samo polovico nazivne kapacitete.
Pri alarmnih napravah prihaja do obratnega pojava. 48 urno rezervno
napajanje je 4 krat daljse od nazivnega in je dejanska kapaciteta
kar 20% vecja od nazivne. ODIS d.o.o. priznava zgolj meritev rezervnega
napajanja z uro in ne izracun iz porabe in nazivne kapacitete
akumulatorja, kar je seveda edino realno. Zivljenjska doba plinostesno
zaprtih akumulatorjev je preko pet let ob normalni uporabi. Popolno
izpraznenje akumulator najveckrat unici! Akumulatorje je potrebno
menjati po preteku treh let, datum proizvodnje akumulatorja je
oznacen na akumulatorju. To je obdobje v katerem je verjetnost
odpovedi delovanja akulatorja majhna, kapaciteta pa se ne zmanjsa
kriticno.
Last Update: Feb.
1. 2002
Copyright ©2002
ODIS.SI
