Tehnična možnost detekcije CO v zraku:

Obstaja možnost stalnega nadzora prisotnosti CO v zraku s tržno sprejemljivimi cevmi. Prvi tovrstni senzorji so bili na katalitičnem principu. Prednost teh senzorjev je dolga življenjska doba. Njihova slabost je občutljivost na bencinske pare, kar preprecuje zanesljivo detektiranje CO. V praksi se je izkazalo, da smo morali vsled vpliva bencinskih hlapov zmanjševati občutljivost javljalnikov vse do alarmnega nivoja 2000 ppm CO (!!!), da se je oprema stabilno obnašala. Dejansko smo detektirali bencinske hlape in ne CO.

Hladen bencinski motor pa je zasitil javljalnik že po nekaj minutah, da se je ta normaliziral šele po nekaj desetih minutah.

Nekaj let obstajajo elektrokemični senzorji za detekcijo CO. So relativno neobčutljivi na moteče pline. S temi senzorji lahko detektiramo CO vse od nekaj 10 ppm navzgor. Njihove slabosti so: majhna življenjska doba (cca 2 leti), visoka cena in zahtevna pripadajoča elektronika.

Ti senzorji predstavljajo povsem nov pristop v detekciji ogljikovega monoksida; še posebej v garažah. Lahko vklapljajo prezračevanje pri koncentracijah nad 50 ppm in prožijo alarm že pri 150 ppm.